Pri poku

1793 se prvikrat omenja gostilna na kraju, kjer danes stoji naša domačija. Izročilo pravi, da je bila kmalu eno prvih gostišč na ljubljanskem koncu in je med  znamenitimi osebnostmi pod svojo streho gostila tudi Napoleona Bonaparta. Dotlej neznana peneča vina, ki so pokala ob odpiranju, so pustila velik vtis in ime domači gostilni. Kako se je slavje imenitnega gosta nadaljevalo, ko je nočil pri Poku, in kako je bilo ime dami, ki mu je delala družbo  – o tem zgodovina gostilne na robu mesta diskretno molči.

Pri Poku, ob glavni cesti med Dunajem in Trstom, so se potem desetletja ustavljali, krepčali in počivali imenitni in vsakdanji gostje. Kot shajališče in prenočišče, kot prizorišče zabav in pogovorov, kjer so se resne zadeve izmenjevale z bogatimi obedi, je utrjevala svoj sloves dvesto let.

1992 sta pri Poku zagospodarila Mateja in Robert Trobec. Dvestota obletnica častitljive gostilne je bila priložnost za poklon tradiciji in obnovo, ki je  vdihnila novo življenje na nov način. Pri Poku so najprej temeljito prenovili kuhinjo in razširili domači vrt. Večina jedi, ki pridejo zdaj na mizo, je skrbno in ekološko pridelana doma. http://www.pripoku.com/?page_id=398 http://www.pripoku.com/?page_id=398Gostilna se je polagoma razvila v domačijo s konceptom. Zeleno je prihodnost, prijazen in oseben odnos do gosta pa dediščina preteklosti, ki jo je prinesla ena najdaljših gostinskih tradicij pri nas.

 

Pridelano doma

Gostišče “Pr Poku”

Poglejte delček naše ponudbe jedi